Odvisnost, soodvisnost in neodvisnost, ter angeli nekje vmes

Ko nekaj začnemo, se stvari začnejo dogajati same, včeraj sem napol za hec, napisal post v Slovenščini na mojem fb profilu, čemur se leta in leta ognjevito upiral, in imel tisoč dobrih razlogov zato.

Dokler jih nisem več imel.

Ne gre za sobe o tem ali onem jeziku, in vsak jezik ima svojo lepoto in vsakič, ko se naučimo novega jezika, s tem dobimo nov magičen poglej na svet, kot naj bi dejal Borghesa.

Ko začneš spet pisati v svojem materinem jeziku, se prebudijo čustva, ki si jih dolgo zakrival in se vrneš nazaj na in v prostore svojega otroštva. Na travnike v gozdu kjer si se igral v potokih, na drevesa in ribnike kjer si iskal magična bitja, še preden so ti povedali, da ta ne obstajajo in da se moraš zresniti.

Do sedaj že vsi vemo (razen če si zatiskamo oči), kam nas je pretirana resnost in »znanstvenost« pripeljala: v mrtev, disfunkcionalen svet, pol sivine, polarnosti in vojne vseh proti vsem na vseh nivojih.

Desetletja sem ubadal z mentalnim iskanjem »Resnice« in idejo kako nas bo um pripeljal do nekega vzvišenega »smisla življenja« in ostalih nebuloz, ki si jih namislimo v našem obupnem in obupanem pobegu pred tem kar je.

To se lahko sliši kot puhlica in kliše, razen, če do tega dejansko ne prideš po desetletjih notranjega iskanja, kot so to spoznali veliki misleci, ki si so upali pogledati onstran, recimo Kierkegaard in Heidegger.

 Vso razpredene o Biti in strahu in trepeti in svobodi je z vidika argumentov prazno in nesmiselno, če nisi tega doživel kot živo življenje, ki si ga živel oz te je živelo. Za to potrebuješ čas in izkušnje, in tega nič ne more nadomestiti.

Ko prebiram novo knjiga Prevlada, o razvoju metne inteligence, in o norosti, pomakanju zavedanju in zblaznele sle po dobičku, ki je preganjala ustvarjalce prvih umetnih inteligenc, vidim v teh posameznikih veliko sebe.

Ne ker bi bil tako strašno pameten ampak preprosto, ker se vsi, ne glede na inteligenco, bogastvo ali grandiozne načrte soočamo z istimi stvarmi. Kako živeti srečno? Kako najti smisel? Kako vsa ta skrivnost deluje in kako jo lahko živim v odnosu do drugih.

Blodnja, da nam bo odgovore na to dala znanost ali umetna inteligenca, je blodnja vseh blodenj in le neverjetno omejen, eno-dimenzionalen ali travmatiziran um lahko pride to takšnega sklepa. Čeprav včasih ni narobe iti po tej poti, da ugotoviš kako zares zgrešena je.

Meje mojega jezika so meje mojega sveta, naj bi dejal Ludvig Wittgenstein. Ta izraz ima lahko neskončno filozofskih izpeljan in mnenja o tem kaj pomeni se krešejo že desetletja in se bodo verjetno še stoletja, ampak v mojem primeru spoznavam, pisanje v različnih jezikih ustvarja ali prikliče nove ali stare osebnosti.

Ni toliko važno kdo je pravi jaz za vsemi temi maskami, ampak bolj kaj nam, ob zavedanju, da nismo nič od tega, vse te maske omogočajo.

To je poskus da se vrnem k sebi, preko pisanje, preko prepuščanje in zavedanja o tem, da ko se začenjamo reševati vseh odvisnosti, od odnosov, od socialnih omrežij, od svoje lastne pomembnosti in od zvena svojega lastnega glasu, ko za nekaj časa utihnemo…

Se lahko začne vračanje k sebi.

To je moj poskus.

Morda lahko sam najdeš svojega in vidiš kam te

Pripelje.

Večno vprašanje »kdo sem jaz« ali diktum : spoznaj samega sebe, je nekaj kar moramo dnevno živeti in utelesiti

In biti pripravljen vsak dan »umreti« za vse staro in žrtvovati svoj stari jaz, potencialu možnosti nečesa kar še nastaja.

Kot je to storil Odin, nordijski bog modrostim v mitu o 9 dneh žrtvovanja svojega malega jaza veliki Jazu.

Včasih se lahko za to odločimo prostovoljno, včasih nas v to prisili življenje

Včasih pa to postane kolektivna nujnost.

O nujnosti tega, mi ni treba zgubljati besed.

Pogum za to pa bomo morali najti v sebi.

Namesto sanj o digitalnem raju umetne transhumanistične umetne »inteligence« predlagam zazrtje k Sebi in vase, ne kot mentalno masturbacijo ali ustvarjanje še enega malika, ki ga bo potrebno slej kot prej sesuti.

Ampak kot nekaj kar te kliče samo po sebi.

Zaupaj nežnemu šepet tega kar naravno ljubiš, bi lahko prevedli Rumija.

To te vsekakor ne bo

zavedlo.